Azerbajdžan je v prvih petih mesecih leta 2025 uvozil 644.800 ton surove nafte in naftnih derivatov v vrednosti 316,5 milijona dolarjev, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom 2024. Največji delež uvoza, 602.900 ton, je prišel iz Rusije. Hkrati je Romunija v prvi polovici leta 2025 podvojila uvoz surove nafte iz Azerbajdžana. Azerbajdžanske banke so do 1. julija 2025 izdala 1,59 milijarde manatov (937 milijonov dolarjev) poslovnih posojil prometnemu sektorju, kar kaže na močno letno rast.

Evropska unija (EU) je sprejela 18. krog sankcij proti Rusiji, s poudarkom na energetiki in financah, kar vključuje znižanje zgornje meje cene nafte in prepoved 'sence flote'. Vzporedno je Združeno kraljestvo uvedlo sankcije proti 135 tankerjem iz ruske 'sence flote', ki prevažajo rusko nafto pod nerusko zastavo. Namen teh ukrepov je blokirati finančne tokove, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini. Medtem Madžarska načrtuje obvoz omejitev ruskega izvoza nafte z izgradnjo naftovoda do Srbije, kar utemeljuje z visokimi cenami nafte zaradi sankcij EU. Naftovod naj bi začel delovati do leta 2027.

Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.

Ukrajinska vojska je v noči na četrtek izvedla napade z droni na ruske rafinerije nafte v Krasnodarski regiji in Samarski oblasti. Po poročanju ruskega eksilnega časopisa The Moscow Times so bile v napadih prizadete tri rafinerije, ki so zagorele. Napadi naj bi povzročili znaten upad v proizvodnji bencina v Rusiji. Ena od rafinerij je od ukrajinske meje oddaljena približno 900 kilometrov.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Rusija je novembra z izvozom nafte zaslužila 11 milijard dolarjev, kar je za tretjino manj kot v istem obdobju lani in najmanj od začetka invazije na Ukrajino. Prihodki od izvoza nafte so v prvih devetih mesecih leta upadli za 22 odstotkov na 88 milijard dolarjev, kaže poročilo Mednarodne agencije za energijo.

Rusija se je znašla v resnih gospodarskih težavah, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump konec oktobra uvedel sankcije na izvoz ruske nafte. Sankcije ciljajo na dve največji ruski naftni družbi, državno podjetje Rosneft in največjega zasebnega energetskega velikana Lukoil. Posledice so že vidne v proračunu, energetskem sektorju in na svetovnem trgu.

Ukrajinski pomorski droni Sea Baby so 10. decembra napadli ruski tanker Dashan, ki pluje pod zastavo Komorov. Napad je bil izveden v okviru skupne operacije 13. glavnega oddelka vojaške protiobveščevalne službe SBU in ukrajinske mornarice. Po navedbah vira iz ukrajinske varnostne službe je Kijev od konca novembra napadel že tri tankerje.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Ameriška agencija Bloomberg poroča, da je ruski izvoz nafte dosegel najvišjo raven od maja 2023. Povprečni dnevni obseg dobav ruske nafte je v zadnjih štirih tednih dosegel vrhunec od maja 2023.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Medtem ko so ukrajinska mesta tarča ruskih napadov, v Moskvi poteka praznično poletje, kjer se vojna zdi oddaljena. Velika Britanija namerava za Ukrajino množično proizvajati prestrezne drone, ki naj bi ji pomagali pri obrambi pred ruskimi napadi. Ukrajinski droni napadajo ruske rafinerije nafte, kar povzroča pomanjkanje goriva in zmanjšuje prihodke, potrebne za financiranje vojne.

Združene države Amerike so pozvale evropske države, da uvedejo sankcije proti Indiji, podobne tistim, ki jih je uvedla sama. Zahtevajo predvsem prekinitev vseh dobav nafte in plina v Indijo. Ameriška administracija želi, da Evropa prevzame večjo vlogo pri pritisku na Rusijo, saj noče sama nositi vseh stroškov.

Iranski zunanji minister Abas Arakči je opravil telefonski pogovor s svojimi francoskimi, britanskimi in nemškimi kolegi ter vodjo zunanje politike EU Kajo Kal o jedrskih pogajanjih pred iztekom roka za sankcije.

Sirija je po prekinitvi leta 2011 ponovno začela izvažati nafto. V ponedeljek so v pristanišču Tartous na grški tanker Nissos Christiana naložili 600.000 sodov nafte, kar predstavlja prvo izvozno pošiljko po dolgih letih.